»Bolj kot kamera mi je on prirasel k srcu s svojim pristopom do mene. Kamero sem zelo hitro pozabil.«

»Presenečen sem nad sabo, kako močno me veseli snemanje, delo z igralci, kamero. Dela me mlajšega, bistrejšega in za zdaj mi gre dobro.«

»Sem netipična obiskovalka muzejev. Najprej pregledam, kje so kamere.«

»Ko sem dobila vlogo, sem se začela s tem ukvarjati. Močno sem začutila vso to temo in borbo vseh izbrisanih.«

»Ob tem vsi trije mladi igralci priznavajo, da sedaj, ko film prihaja na velika platna, njihova trema narašča, v primerjavi s to, je trema pred kamero zanemarljiva, pravijo.«

»Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere – stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride.«

»Tako sem vesel, da sem v tem filmu. Praktično vse mi je pogodu, stari. Obstaja vidik Duda, h kateremu sem stremel – pristen je, kajne? On je, kar je, in to je vse. Čudovit tip je.«

»Nagrade nisem pričakoval, ker je film zelo specifičen in vsebuje zelo subtilne elemente, ki pa jih je občinstvo vseeno ujelo. Sprejem na pogovoru je bil čudovit, morali so mi izklopiti kamero, ker bi se sicer lahko pogovarjali vso noč.«

»Poklical sem jih in vprašal, ali lahko pridem s kamerami, in rekli so, da lahko.«